Proverbs 16

16. Poglavje

1Načrti srca so človekovi, od Gospoda pa je govor jezikov. 2Človeku se zde vse poti njegove čiste, Gospod pa je, ki tehta duhove. 3Na Gospoda zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje. 4Vse je Gospod naredil v svoj namen in tudi brezbožnega za hudi dan. 5Gnusoba je Gospodu vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni! 6Milost in resnica prikrivata krivico, in po strahu Gospodovem se ogneš hudega. 7Ko so koga pota Gospodu po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove. 8Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico. 9Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali Gospod vodi korake njegove. 10Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova. 11Prava mera in tehtnica sta od Gospoda; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji. 12Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol. 13Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno govori, ljubijo. 14Kraljev srd je glasnik smrti, ali moder mož ga potolaži. 15V svetlosti obličja kraljevega je življenje in blagovoljnost njegova je kakor oblak poznega dežja. 16Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro! 17Poštenih cesta je: ogibati se hudega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo. 18Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh. 19Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi. 20Kdor pazi na besedo, doseže dobro, in kdor upa v Gospoda, blagor mu! 21Kdor je modrega srca, ga bodo imenovali razumnega, in sladkost ustnic pospešuje nauk. 22Studenec življenja je pamet njemu, kdor jo ima, neumne pa kara njih neumnost. 23Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah. 24Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem. 25Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt. 26Glad delavca dela za njega, ker usta njegova ga izpodbadajo. 27Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj. 28Mož, spačenosti vdan, dela zdražbo in podpihovalec loči zaupne prijatelje. 29Silovitnik izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po poti, ki ni dobra. 30Kdor zatiska oči svoje, da izmišlja reči spačene, kdor nalašč tišči ustne svoje, izvršuje hudo. 31Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti. 32Boljši je potrpežljivi od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori. 33V naročje se vrže kocka, od Gospoda pa je vsa razsodba njena.
Copyright information for SloChraska